| |
Na Češko je bil prvi
shar pei uvožen pred 15 leti. Nekaj let kasneje je bil ustanovljen
Shar pei Klub. Glede na veliko populacijo psov in tudi shar peijev
je v Klubu včlanjenih okoli 40 članov. Kljub ne prav številnemu
članstvu pa je aktiven in vsako leto priredi specialno razstavo.
Letošnja razstava je bila v počastitev prihoda prvega shar peija
v njihovo domovino in povabljena sem bila kot sodnica. Pravzaprav
ni to klasična klubska razstava, ampak bi se temu tako reklo shar
pei tabor.
Svojšín leži kakih 40 km od Plzna. Iz vasi Stríbra
smo se peljali še nekaj kilometrov, zavili na gozdno pot in prispeli
do kraja, kjer poteka tabor. Obiskovalci so v večini prišli v
petek popoldne. Nastanjeni smo bili v bungalovih. Veselje je bilo
gledati shar peije različnih velikosti in barv, ki so prosto tekali
okoli, se igrali in včasih tudi malo pogledali po svojem gospodarju,
ki je ob steklenici piva klepetal s prijatelji. Tabor pa seveda
ni samo poleževanje in posedanje na soncu, ampak je imel tudi
program.
V soboto po zajtrku je bila predstavitev vzrejnih
samcev. V ta namen se izdela katalog, privedejo se psi in predsednica
za vzrejo je pse predstavila, povedala njihove dosedanje rezultate
in pse tudi izmerila.
Po kosilu je imel klub volilno skupščino, na
kateri je bilo zopet izvoljeno staro vodstvo. Popoldne je bilo
prosto. Po večerji so bile družabne igre, seveda s psi. Ko pa
se je stemnilo, se je prižgal kres, kjer smo pekli klobasice in
pili pivo.
V nedeljo se je razstava začela z rahlo zamudo
ob 10 uri. V katalog je bilo vpisanih 54 psov, od katerih sta
manjkala samo 2. Res odličen uspeh. Žal pa to ne morem reči za
ocenjene pse. Mislim da so bili nekateri razstavljalci kar nekako
presenečeni, ko so dobivali ocene. Ker je to specialna razstava,
mislim, da mora biti tudi kriterij ocenjevanja strožji. Padale
so tudi ocena dobro, v razredu prvakov ni bilo podeljenih CAC,
ravno tako kot tudi še v nekaterih razredih. Za nasprotje od drugih,
pa so bili nekateri kljub slabšim ocenam zadovoljni. Kaj lahko
rečemo skupnega o predstavljenih psih? Videli smo lahko različne
barve, rdeče (ampak res rdeče), črne, čokoladne, soboljevinaste,
krem. Tudi velikosti so bile zelo različne. Predvsem dva sta mi
padla v oko in zato sem ju tudi izmerila. Naj pripomnim da sta
oba bila samca. Prvi je meril 57 centimetrov, drugi pa le 38,
ampak to sta bili izjemi. V večini imajo dobro pigmentacijo jezikov,
slabšo (flekasto) pa dlesni. Zelo veliko je psov z mehko dlako,
tudi z gibanjem se ne morejo ravno pohvaliti. Ali so komolci v
gibanju odročeni, ali so pete preveč skupaj, mešanje z nogami.
Zobovje pa je spet svoj problem. Vse možne variante sem videla.
Od pregrizavosti, podgirzavosti, kleščastega ugriza, divergentne
čeljusti, do pomanjkanja tudi vseh premularjev levo in desno in
tudi pomanjkanje sekalcev. Da pa ne bom samo kritizirala. Nekaj
psov je bilo res izjemno dobrih. Lepe glave, pigmentacija jezika
in dlesni taka kot si jo lahko samo želimo, kvalitena dlaka in
dobro gibanje. Po koncu razstave sem izvedela da je samec, ki
je postal klubski prvak in prvak pasme tudi vice svetovni prvak
tega leta. Moram pa povedati, da sem se sama najbolj razveselila,
ko je razstavljalka v krog pripeljala 12 let staro psico. Res
je to star tip psa, z ne prav velikim gobcem, toda kljub svoji
starosti ima še vse zobe, dobro pigmentacijo, dobro gibanje in
zelo lep karakter. Prosila sem občinstvo da smo jo pozdravili
s ploskanjem.
Nekaj pomankljivosti je razstava imela tudi
v organizaciji. Napaka je bila, da so pokale in priznanja podelili
po koncu razstave. Tako so nekateri razstavljalci odšli še pred
koncem razstave. Škoda, saj so bili pokali in kokarde zelo lične,
praktične nagrade sponzorjev pa sila uporabne. Poleg že standardne
hrane so razstavljalci dobili Frontline, razne poslastice, sklede
za hrano, majice, plišaste shar peie in drugo.
Če potegnem črto. Lepo je bilo preživeti vikend
med toliko zmečkaninami.
Andreja Čučnik
|
