AIDI

Osnovno
Izvor: Maroko
Skupina: II. skupina po FCI
Uporaba: Pastirski pes.
Življenjska doba: od 10–11 let
Plečna višina: 52–62 cm
Idealna teža:
Psi od 60 do 80 kg,
psice od 40 do 60 kg
Povprečno leglo: od 5 do10 mladičev.
Značaj: Zvest, vdan in ubogljiv do lastnika in domačih.
Informacije
ANDREJA ŠTANDECKER
vodja Sekcije za ostale klubske pasme
- + 386 51 325 344
- a.standecker@sloland.net
Zanimivosti
Zgodovina: Izredno redka pasma, poznana tudi pod imenom Maroški pastirski pes, ki naj bi bila v bližnjem sorodstvu s semi-nomadskimi pastirskimi psi gorskih predelov. Vloga teh psov je bila varovanje gospodarjevih šotorov, druge imovine in posesti, kot tudi črede ovac in koz pred divjimi zvermi.
Videz: Močan, okreten, mišičast, žilav, prijaznega izgleda. Ima koničasto glavo z rjavim ali črnim smrčkom, odvisno od barve dlake.
Barva: Od rumenih do rjavih odtenkov do črne barve.
Dlaka: Ostra, dolga – približno 6 cm, pri samcih okoli vratu tvori grivo. Gost kožuh ga varuje pred žgočim soncem ali ostrim gorskim mrazom.
Nega: Čist pes, ki ne potrebuje veliko nege. V obdobju menjave dlake krtačenje 1x tedensko.
Temperament: Pozoren, zaščitniški, neustrašen, instinktivno presodi resnost nevarnosti ter temu primerno neustrašno reagira.
Čuvaj: Odličen čuvaj.
Dober z otroki: Ne.
Dober z drugimi živalmi: Ker je pastirski pes, so domače živali budno pod njegovim očesom, na ostale pa ga je potrebno navajati v zgodnji mladosti.
Odnos do tujcev: Zadržan, vendar neagresiven.
Gibanje: Vsaj 2 uri na dan, saj potrebuje veliko gibanja in ljubi dolge sprehode.
Glasnost (lajež): Srednja.
Življensko okolje: Za to pasmo je primeren izključno velik ograjen prostor, majhno dvorišče ali celo stanovanje zanj nista primerna. Odlično se bo počuti le na podeželju.
Primeren lastnik: Ob pravilni vzgoji je lahko tudi družinski pes. Lastnik psa te pasme mora biti dosleden pri vzgoji ter predvsem dovolj avtoritativen, saj bo v nasprotnem primeru pes hitro prevzel alfa vlogo.
Potencialni problemi z vedenjem: Agresija.