APENCELSKI PLANŠARSKI PES

Osnovno

Izvor: Švica

Skupina: II. skupina po FCI

Uporaba: Čuvaj, pastirski in vlečni pes, danes tudi kot reševalni pes in vodnik za slepe

Življenjska doba: 12–13 let

Plečna višina: 
Psi od 48 do 58 cm
Psice od 48 do 54 cm
s toletanco ± 2 cm

Idealna teža:
Psi od 30 kg
Psice več kot 25 kg

Povprečno leglo: od 4 do 8 mladičev.

Značaj: Radoživ, živahen, prijazen, samostojen, marljiv, zanesljiv in neustrašen, inteligenten.

Informacije

KATJA BUTINA
vodja Sekcije za švicarske pasme

Zanimivosti

Zgodovina: Pasma izvira iz okrožja Toggenburg, okolice St. Gallna ter kantona Appenzell, prvič omenjena pa je bila leta 1853 v knjigi “Tierleben der Alpenwelt” (Življenje živali v Alpah), standard pa so določili leta 1906. Ta pasma je kmetom služila pri raznovrstnih kmečkih opravilih, njeni predstavniki pa so tudi odlično služili kot čuvaji.

Videz: Močnega, mišičastega, skoraj kvadratnega telesa s široko glavo.

Barva: trobarven – osnovna črna z rumenimi do rjavimi ožigi ter belimi oznakami.

Dlaka: Kratka, gosta in svetleča z gosto poddlanko.

Nega: Potrebujejo tedensko krtačenje.

Temperament: Nepodkupljiv čuvaj, čuječ, dejaven.

Čuvaj: Zelo dober.

Dober z otroki: Predan otrokom

Dober z drugimi živalmi: Niso agresivni do drugih živali, vendar pa radi preganjajo manjše od sebe.

Odnos do tujcev: Rahlo sumničav.

Bistroumnost: Odlična..

Gibanje: Vsaj 2 uri na dan.

Glasnost (lajež): Srednja.

Življensko okolje: Pes te pasme je primeren za primestje, saj potrebuje vrt, kjer se lahko razgiba.

Primeren lastnik: Aktiven, ki že ima izkušnje s psi in ki ga bo znal zaposliti s kakšnimi nalogami.

Potencialni problemi z zdravjem: Kolčna displazija, ektropija in entropija.

Potencialni problemi z vedenjem: Agresija.