APENCELSKI PLANŠARSKI PES
Osnovno
Izvor: Švica
Skupina: II. skupina po FCI
Uporaba: Čuvaj, pastirski in vlečni pes, danes tudi kot reševalni pes in vodnik za slepe
Življenjska doba: 12–13 let
Plečna višina:
Psi od 48 do 58 cm
Psice od 48 do 54 cm
s toletanco ± 2 cm
Idealna teža:
Psi od 30 kg
Psice več kot 25 kg
Povprečno leglo: od 4 do 8 mladičev.
Značaj: Radoživ, živahen, prijazen, samostojen, marljiv, zanesljiv in neustrašen, inteligenten.
Informacije
KATJA BUTINA
vodja Sekcije za švicarske pasme
Zanimivosti
Zgodovina: Pasma izvira iz okrožja Toggenburg, okolice St. Gallna ter kantona Appenzell, prvič omenjena pa je bila leta 1853 v knjigi “Tierleben der Alpenwelt” (Življenje živali v Alpah), standard pa so določili leta 1906. Ta pasma je kmetom služila pri raznovrstnih kmečkih opravilih, njeni predstavniki pa so tudi odlično služili kot čuvaji.
Videz: Močnega, mišičastega, skoraj kvadratnega telesa s široko glavo.
Barva: trobarven – osnovna črna z rumenimi do rjavimi ožigi ter belimi oznakami.
Dlaka: Kratka, gosta in svetleča z gosto poddlanko.
Nega: Potrebujejo tedensko krtačenje.
Temperament: Nepodkupljiv čuvaj, čuječ, dejaven.
Čuvaj: Zelo dober.
Dober z otroki: Predan otrokom
Dober z drugimi živalmi: Niso agresivni do drugih živali, vendar pa radi preganjajo manjše od sebe.
Odnos do tujcev: Rahlo sumničav.
Bistroumnost: Odlična..
Gibanje: Vsaj 2 uri na dan.
Glasnost (lajež): Srednja.
Življensko okolje: Pes te pasme je primeren za primestje, saj potrebuje vrt, kjer se lahko razgiba.
Primeren lastnik: Aktiven, ki že ima izkušnje s psi in ki ga bo znal zaposliti s kakšnimi nalogami.
Potencialni problemi z zdravjem: Kolčna displazija, ektropija in entropija.
Potencialni problemi z vedenjem: Agresija.