BROHOLMER

Zgodovina: Pasma naj bi izvirala iz rodu evropskih molosoidov, njegovi predniki pa naj bi bili cenjeni že v srednjem veku zaradi odličnih lovskih zasnov, kasneje pa naj bi ga uporabljali tudi za čuvaja. Ime pasme naj bi dobil po grofu Niels Frederik Sehested of Broholm-Funen. Po II. svetovni vojni je pasma skoraj izumrla, na srečo današnjih ljubiteljev pasme pa je leta 1975 skupina predanih ljudi, ki je pozneje ustanovila tudi društvo “The Society for Reconstruction of the Broholmer Breed” (op.prevod – Društvo za obuditev pasme Broholmer), ki tudi deležen podpore Danske kinološke zveze. Leta 1982 je bila potrjen pasemski standard, pasma pa je dandanes še vedno izjemno maloštevilna.

Videz: Velik močan pes z masivno in široko glavo.

Barva: Rdečkasto rumena, rdečkasto rumena in rjava, črna.

Dlaka: Kratka in gosta iz gosto podlanko, priležna ob telesu.

Nega: Čist pes, ki ne potrebuje veliko nege. V obdobju menjave dlake krtačenje vsaj 1x tedensko, saj predstavnikom te pasme dlaka izpada mnogo bolj obilno kot drugim pasmam.

Temperament: Izraža močno samozavest.

Čuvaj: Dober čuvaj.

Dober z otroki: Da.

Dober z drugimi živalmi: V zgodnji mladosti jih je potrebno s socializacijo navaditi na druge živali.

Odnos do tujcev: Oprezni do tujcev.

Gibanje: Predstavnik te pasme potrebuje dolge sprehode, vendar kot vse ostale velike pasme ga v obdobju rasti ne smemo preobremenjevati, zato naj bodo takrat raje krajši in bolj pogosti.

Glasnost (lajež): Majhna.

Življenjsko okolje: Za to pasmo je primeren večji ograjen prostor, vendar ga ne smemo omejiti le nanj, saj ljubi družbo svojega lastnika oz. družine. Zaradi kratke dlake naj biva v notranjem prostoru.

Primeren lastnik: Ob pravilni vzgoji je lahko odličen družinski pes. Lastnik psa te pasme mora biti dosleden pri vzgoji ter predvsem dovolj avtoritativen.

Potencialni problemi z zdravjem: Kolčna displazija.