LANDSEER
Osnovno
Izvor: Landseer je pes evropskega kontinentalnega izvora. Za domovino mu štejejo Švico in Nemčijo, saj so ga tam oblikovali po prvi in predvsem pa tudi po drugi svetovni vojni in mu tako dodali toliko evropskega značaja, da se ne bi spodobilo, če bi imel kanadski potni list, kakor ga ima novofundlandec.
Skupina: II. skupina po FCI
Uporaba: Predvsem je to pes za družino, poleg tega pa tudi za reševanje iz vode, pes terapevt in pes spremljevalec.
Življenjska doba: cca 10 let.
Plečna višina: Plečna višina pri samcu je 72-80 cm, pri samici pa 67-72 cm. Manjša odstopanja so dopustna.
Idealna teža: Psi od 65 do 80 kg, psice od 50 do 70 kg. FCI standard ne določa teže.
Značaj: Po značaju je zelo odprt pes, prijazen do ljudi in ni zadržan. Obožuje svojo družino in gospodarja, zelo se razume z otroki in različnimi domačimi živalmi. Je precej dominantna pasma, če imamo doma več psov različnih pasem bo slej ko prej njihov vodja.
Informacije
ANDREJA ŠTANDECKER
vodja Sekcije za ostale pasme
Zanimivosti
Zgodovina: Kot nam je znano, naj bi landseerji prišli iz Nove zemlje, s Terrenove, otoka, ki so ga Angleži poimenovali Newfounland, Francozi, ki so imeli v rokah vzhodni del Kanade pa Terre-Neuve. Še danes ni povsem jasno, kakšne so bile korenine teh psov. Spoznali so jih šele, ko so jih ribiči pripeljali na Irsko in zahodno obalo Anglije. Najverjetneje so se razvili iz domorodnih psov ameriške celine, ki so jim Vikingi dodali kri svojih psov, nato pa leta 1610 še kolonizatorji, ki so tiste neprijazne kraje takrat zavzeli. V Anglijo so iz Nove Funlandije ribiči okrog 17. stoletja pripeljali svoje pse. Angleško plemstvo je bilo zelo navdušeno nad njimi. Leta 1820 je Sir Edwin Landseer narisal ogromno sliko tega plemenitega psa. Bili so tudi zelo dobri reševalci iz vode, zato je kraljeva reševalna služba celo enega imenovala za častnega člana. V pristanišču je namreč pomagal reševati ljudi. Slike Sira Edvarda so postale zelo znane, zato so psa poimenovali po njemu.
Videz: Landseer mora delovati kot velik, močan, skladno grajen pes. Posebno psi imajo sorazmerno višje okončine kot novofundlandci. Gibi mišičastih okončin so lahki in okretni. Glava mora biti široka in masivna z izrazito izboklino na tilniku. Čelno kolence mora biti izrazito, vendar ne tako strmo kot pri bernardincu. Dolžina gobca je enaka globini gobca. Ustne so suhe, priležne in se ne slinijo. Zgornja ustnica rahlo prekriva spodnjo. Sorazmerno močna lica, ki se počasi priključijo gobcu. Nos in ustnice črne, dlaka kratka in fina. Oči so v obliki mandeljna, srednje velike, sorazmerno globoko vsajene, rjave ali temnorjave. Dopuščajo se svetlo rjave. Prijazen pogled. Srednje veliki, trikotni uhlji segajo do zunanjega kotička oči, spodaj malo zaobljena ter visoko, vendar ne preveč nazaj pritrjena, glavi priležna. Glava s fino kratko dlako, le daljša na zadnji strani ušes. Ima popoln škarjast ugriz. Spodnji prednji zobje se dotikajo zadnje strani sprednjih zgornjih zob. Zobje so v ravnih kotih glede na čeljust. Vrat suh, mišičast in močan, približno enako dolg kot glava. Viseča koža nezaželena. Sprednje okončine so ravne, dobro okotene. Komolci ob telesu. Gibanje tekoče in lahko. Trup je dvakrat daljši od glave. Hrbet raven, dobro širok in globok. Močno usločene kolčne kosti. Trebušna linija le malo dvigajoča se. Pleča so močna, široka in mišičasta. Okostje in mišičevje zadnjih okončin je močno. Stegna so široka. Gibanje prosto in tekoče. Velike tako imenovane mačje sape, se ne obračajo navzven. Med prsti ima plavalno kožico, ki sega precej daleč do krempljev. Močan rep, segajoč do največ malo čez skočni sklep, gosto odlakan a ne kot zastava. Če pes stoji, rep prosto visi, le špička je malo zavita. Če je pes v gibanju, sme biti rep le nekoliko nad hrbtno linijo.
Barva: Osnovna barva je čisto bela z nepravilnimi črnimi lisami po trupu. Vrat, prednje prsi, trebuh, okončine in rep so beli, glava je črna. Značilna je belina na smrčku in čelna črta. Nečista belina ni napaka, vendar ni zaželena.
Dlaka: Dlaka mora biti brez izjeme dolga, gladka, gosta in finega otipa. Podlanka je gosta, vendar ne tako gosta, kot pri novofundlandcu. Rahlo valovita dlaka na hrbtu in prsih je dovoljena. Ko češemo dlako v obratno smer, se mora ta vrniti v prvotno lego. Glava s fino kratko dlako, le daljša na zadnji strani ušes. Močan, gosto odlakan rep, a ne kot zastava.
Nega: Čist pes, ki ne potrebuje veliko nege. V obdobju menjave dlake je potrebno več krtačenja.
Temperament: Je živahen in poskočen. Uživa v vodi in je do pozne starosti zelo igriv.
Čuvaj: Nima zelo izrazitih čuvajskih lastnosti, brezpogojno pa bo branil svojo družino.
Dober z otroki: Da, zelo.
Odnos z drugimi živalmi: Dobro se razume z različnimi domačimi živalmi, če je že od malega lepo vzgojen.
Odnos do tujcev: Do tujcev je zadržan, seveda tudi odvisno od posameznega psa.
Gibanje: Rad ima prijetne, a ne predolge sprehode. Raje plava.
Glasnost (lajež): Je pes, ki ne laja za prazen nič. Z globokim laježem opozarja na tujce ali nevarnost. Ko išče pozornost družine ali pa domačih živali, kot tudi prošnja do igre, je glasnost in frekvenca čisto drugačna.
Življenjsko okolje: Za to pasmo je primerna hiša z velik ograjenim prostorom, stanovanje zanj ni primerno. Odlično se bo počuti na podeželju.
Primeren lastnik: Lastnik psa te pasme mora biti dosleden pri vzgoji, saj bo v nasprotnem primeru pes hitro prevzel alfa vlogo. Potrebna je zgodnja socializacija in dosledna vzgoja, ki temelji na zaupanju.
Potencialni problemi z zdravjem: Previdnost ob nakupu zaradi morebitne displazije kolkov in težave s koleni.
Potencialni problemi z vedenjem: Nepokorščina je individualno pogojena in močneje izražena pri psih kot pri psicah.
